Za konec časa je film o duši, o telesu in o nezmožnosti spoja teh dveh entitet, ki tvorita civilizacijsko formo, ki se imenuje človek. Človek ni bitje sam po sebi, je konstrukt, je civilizacijski kod točno določenega časa in prostora. Človek ni enovito bitje, je razcep med mnogimi stvarmi; a najhujši razcep je ta, ki ga nosi v sebi; med dušo in telesom … kot življenje ni nič drugega kot nenehen boj teh dveh entitet, teh dveh največjih možnih nasprotij … kot vsak posameznik ni nič drugega kot le manifestacija konstantnega konflikta teh dveh tujcev v sebi … Za konec časa je film o iskanju … o večnem hrepenenju po … »Najdi tisto!«
