Stres in zgodovina

Čeprav je stres opredeljen kot grožnja, posledice stresa precej presegajo fizično počutje. Po besedah ​​Carla Junga, “Vsaka kriza je duhovna kriza.” Zahodna znanost, ki jo tako obsevana s  kartezijskim principom redukcionizma, je ignorirala bistvo in pomen človeške duhovnosti v zdravju in zdravljenju. Celostno zdravljenje časti integracijo, ravnovesje in harmonijo uma, telesa, duha in čustev, kjer je celota večja od vsote delov. Stres (nerešena vprašanja jeze in strahu) duši človeški duh, življenjsko silo človeške energije, ki na koncu vpliva na fizično telo. Iz perspektive fizike in metafizike je stres motnja v stanju skladnosti med plastmi zavesti v človeškem energetskem polju. Nastajajoča paradigma zdravja združuje um, telo in duha ter obravnava zdravje kot funkcijo skladnosti med energetskimi nivoji teh komponent.

NARAVA STRESA

Po vseh ugotovitvah se svet in njeni ljudje postali bolj obremenjeni.  Imamo “Splošni prilagoditveni sindrom”. Tehnologija, globalizacija, širjenje mest , nam pomaga pri stresu.  Poudariti  je potrebno “globalno epidemijo” , ki ni dobra ya nas. Prav tako kot pomanjkanje stresa ni pomanjkanja definicije tega. Ker napetost prežema vsak vidik družbe, strokovnjaki iz vseh disciplin življenja zvončijo s svojimi perspektivami. Kljub naraščanju zanimanja in uporabe dopolnilne medicine, v veliki meri mehanistična opredelitev stresa ostaja najpomembnejši vidik v današnji kulturi, večinoma v stroki zdravstvenega varstva, kjer raziskovalci in zdravstveni delavci spadajo v klasično zahodno opredelitev, “Stres se obrabi na telo.”Kot terapevt za obvladovanje stresa in visokošolski profesor že dvajset let, sem opazil trend v stresorjih, ki so jih učenci in naročniki delili z mano. S stresom je a zaznana grožnja (resnična ali domišljena), se zdi, da vsak omenjeni stresor pade v eno ali več treh kategorij: odnosi, vrednote in pomemben namen v življenju. Stresorji so bili fizične narave. Namreč ti stresorji (večinoma kronični, nekateri akutni) padajo v domeni tega, kar imenujem “duhovni stresorji”. Toda še v začetku 80. let prejšnjega stoletja in do neke mere tudi danes so bile besede “duh” in “duhovno” v bistvu prepovedana akademska študija psihofiziologije. Če nekaj ne bi bilo mogoče izmeriti in potrditi znanstveno, ni bilo, človeška duhovnost pa je zagotovo padla v to kategorijo.

WELLNESS PARADIGMA

Ves čas, vse kulture in vse starosti, ki jih vprašajte, kaj sestavljajo vidiki človeškega,  hitro se boste naučili, da obstaja intuitivna modrost, ki spoštuje štiri elemente: um, telo, duh in čustva, kjer je celota večja od vsote delov. Beseda”Zdravje” izhaja iz anglikanske besede “Hal”, kar pomeni “biti cel ali svet” Beseda “wellness” je vstopila v priljubljeni ameriški leksikon konec sedemdesetih let, kot  koncept dobrega počutja. Nesmiselna modrost definira wellness kot integracijo, ravnovesje,in harmonijo uma, telesa, duha in čustev, kjer je celota večja od vsote njegovih delov. V sedemnajstem stoletju je en človek z imenom Renée Descartes iztisnil koncept holizema na zahodni polobli, ki nakazuje, da sta um in telo ločena subjekta. V politični potezi, da bi pomirili Vatikan, ki je v nasprotju z znanstveniki (npr.Bruno, Gallileo) v prizadevanju za resnico, je znanost osvojila pravice materialnega sveta, merjeno skozi pet čutov, medtem ko je religija osvojila domeno duše (kar je dejal Descartes prebivala v možganih možganov. V zadnjih 350 letih, je zahodna kultura, zlasti zahodna znanost,  poudarila samo en vidik wellness paradigme – telesna dobrobit – predvsem zato, ker je to bilo in je najlažje merljiv (npr. slika in simbol stroja sta bila uporabljena za razlago, kako je telo delalo. Z izključitvijo vidika mentalnega, čustvenega in duhovnega blagostanja, znanstvenega redukcionističnega pristopa do zdravstvene oskrbe je postala kratkovidna. V zadnjih nekaj desetletjih je nekaj težav, ki so se pojavile pri Metaforai”telo kot stroj”. Te težave skupaj imenujemo “duh v stroju” saj predstavljajo stvari, ki jih ni mogoče razložiti racionalno, niti jih ni mogoče izmeriti in znanstveno potrjena.